Sladkorna bolezen, ki jo z drugim izrazom imenujemo tudi diabetes, je ena od kroničnih bolezni, ki zahteva stalen nadzor in pogosto vseživljenjsko zdravljenje. Ogroža približno 8% Slovencev. Dobra novica pa je, da posameznik lahko nastanek te kronične bolezni pogosto lahko prepreči.
Kaj je sladkorna bolezen?
Pri normalnem delovanju trebušne slinavke, ki izloča hormon inzulin telo samo uravnava količino v krvi. Diabetes pa se razvije, ko telo ne more proizvajati inzulina ali pravilno uporabiti. Pri težavah s trebušno slinavko v krvnem obtoku lahko pride do presežka ali pomanjkanja glukoze. Ker je je ta pomembna pri pravilnem delovanju organov dolgotrajno neravnovesje povzroči okvare. Vpliva predvsem na srce, žile, ledvice, oči in živce. Zato je nujno, da sladkorno bolezen odkrijemo čim prej, in jo ustrezno zdravimo.
Oseba, s sladkorno boleznijo dnevno doživlja stres. Na sladkor v krvi pomisli povprečno vsakih 20 minut. To traja vse življenje in znižuje produktivnost in kvaliteto življenja.
TIPI SLADKORNe BOLEZNI
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki je v porastu. Diagnosticirana je pri približno 90-odstotkih vseh bolnikov. Tesno je povezana z življenjskim slogom. Bolj ogroženi so posamezniki s prekomerno težo, ki se premalo gibajo in uživajo prevelike količine sladkorja in nasičenih maščob.
Razvoj sladkorne bolezni tipa 2 lahko preprečimo. Že takoj se lahko odločite za bolj uravnotežen naslednji obrok, in v vsakdan vpletete čim več gibanja.
Sladkorna bolezen tipa 1 je delno dedna življenjski slog ima pri razvoju manjši vpliv. Ima jo 5-10% vseh obolelih. Telo ne proizvaja inzulina, zato se sladkor kopiči v krvi. Posamezniki s to stopnjo bolezni so tako odvisni od inzulina. Z upoštevanjem smernic zdrave prehrane in skrbjo za redno telesno aktivnost, bolnikom pomagata uravnavati sladkorno bolezen.
Nosečniška sladkorna bolezen je značilno za obdobje nosečnosti, saj potreba po hormonu inzulinu med nosečnostjo lahko raste tudi 1% dnevno. To v 300 dneh nosečnosti pomeni 3x povečano porabo. Zato se pri nosečnicah pogosteje spremlja raven sladkorja. Z prilagoditvijo prehrane, redno telesno aktivnostjo in včasih tudi z dodatki inzulina se nivo inzulina povišuje, s čimer se obvaruje tako mamo kot tudi otroka. Dobra novica je, da nosečniška sladkorna bolezen ob koncu nosečnosti navadno izzveni.
Na katere telesne znake morate biti pozorni?
Če poslušamo telo, nas samo opozarja tudi na povišano stanje inzulina. Klasični znaki te bolezni so:
- neprestana žeja,
- pogostejše uriniranje,
- povečana lakota,
- pogosta utrujenost,
- mravljinčenje v rokah in nogah,
- zamegljen vid.
Pri diabetisu tipa 1 se znaki lahko razvijejo zelo hitro, v nekaj tednih ali mesecih, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se običajno javljajo počasneje, manj opazno ali sploh ne.
Kako odkrivamo sladkorno bolezen?
Raven sladkorja v krvi pri zdravem človeku ves čas niha. Zato je pri meritvah potrebno upoštevati več dejavnikov. Osnovne vrednosti zmerimo pred glavnimi obroki in pred spanjem.
- vrednost glukoze v krvi na tešče: med 4-6 mmol/l,
- vrednost glukoze pred glavnimi obroki: 5-6 mmol/l,
- vrednost glukoze po obrokih: do 8 mmol/l,
- vrednost glukoze pre spanjem: 6-7 mmol/l.
Za merjenje se uporabljajo se elektronski merilniki krvnega sladkorja. Navadno se kri jemlje iz konjice prsta na roki, saj so le ti najbolj prekrvavljeni. Z lanceto se prebode koža. Kapljico krvi se prenese na listek, ki ga vstavimo v napravo. Merilnik nato odčita raven glukoze.
Merjenje v preventivne namene je najbolje opraviti zjutraj na tešče.
kako jo lahko preprečimo?
Razvoj sladkorne bolezni lahko preprečimo. V zadnjih letih se je razbohotla zaradi neprimerne prehrane in premalo gibanja. Tako je za njeno preprečevanje priporočljivo upoštevati navodila za zdravo življenje, predvsem:
- uravnoteženi ter z vitamini in minerali bogati obroki,
- dovolj gibanja vsak dan,
- skrb za normalno telesno težo.
Zdravniški pregledi delavcev so namenjeni tudi zgodnjemu odkrivanju diabetesa
Delavno aktivna populacija je deležna merjenja glukoze v krvi ob vsakem preventivnem zdravstvenem pregledu. V primeru vrednosti, ki odstopajo od referenčnih, zdravnik medicine dela, prometa in športa usmeri zaposlenega k nadaljnji obravnavi pri osebnem zdravniku. Vedno velja, da prej kot se bolezen odkrije, večja je verjetnost, da se bo preprečilo njeno napredovanje in ohranilo kvaliteto življenja posameznika.