MEDICINA DELA: NAPOTKI ZA DELODAJALCE

Na enem mestu smo zbrali vse, kar mora delodajalec vedeti iz področja medicine dela in zdravstvenih pregledov delavcev. V nadaljevanju vas čaka vodnik po aktivnostih opisi postopkov in obrazci, ki jih potrebujete.

Zakonska podlaga

Skrb za varnost in zdravje pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Vsak delodajalec mora izvesti oceno tveganja in jo dokumentirati v izjavi o varnosti. Del  je tudi zdravstvena ocena tveganja, ki jo pripravi pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa. Vsebinsko to pomeni, da je potrebno za vsako delovno mesto oceniti tveganja za nastanek poklicnih bolezni in poškodb.

Zdravstvena ocena tveganja

Pripravi se jo na podlagi zakona in Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ter potreb posameznega delodajalca. Lahko je samostojen dokument ali del  Izjave o oceni tveganja. Podpisana mora biti s strani pooblaščenega zdravnika medicine dela, prometa in športa. Delodajalec v njej določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje dela na določenem delovnem mestu.

Iz zdravstvene ocene tveganja je razvidno:

• kateri so tveganja za nastanek poklicnih bolezni in poškodb,
• katere preiskave je potrebno opraviti pri posameznem delavcu za opravljanje dela na določenem delovnem mestu,
• kako pogosto je za posamezno delovno mesto potrebno opravljati obdobne zdravniške preglede.

Predhodni zdravstveni pregled

Zdravniški pregledi se med seboj razlikujejo po namenu. Predhodni zdravstveni pregled pregled mora opraviti delavec:

• pred nastopom dela,
• če dela na določenem delovnem mestu  ni opravljal več kot 12 mesecev,
• če se delavec zaposli v istem podjetju na drugem delavnem mestu, za katerega so ocenjene drugačne nevarnosti pri delu.

Usmerjeni zdravstveni pregled

Če zdravnik oceni, da je ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu, lahko določi kontrolni pregled, v obdobju, ki je krajši od obdobnega pregleda.

Prav tako mora delodajalec v določenih primerih poslati delavce na druge usmerjene preventivne preglede, zlasti pri zmanjšani delovni zmožnosti, po bolezni ali poškodbi, ki zahteva daljše zdravljenje  in obstaja dvom o zmožnosti za opravljanje dosedanjega dela, prav tako tudi v primeru ponavljajočih poškodb pri delu.

Usmerjeni pregled mora opraviti tudi delavec, ki se prezaposli na delovno mesto z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami in so v oceni tveganja predvidene dodatne preiskave.

Delodajalec je upravičen delavca poslati na usmerjeni (kontrolni zdravstveni pregled tudi ob zmanjšani delozmožnosti, po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo, v primeru, da obstaja sum na bolezni odvisnosti ali če delavec v obdobju enega leta več kot petkrat v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe.

Obdobni zdravstveni pregled

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca. Ocenjuje se tudi njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca.

Kako pogosto je potrebno opravljati obdobne preglede je določeno v zdravstveni oceni tveganja.

Postopek od naročanja do spričevala

1. Naročite delavca na pregled.
2. Izpolnite napotnico – podatke za izpolnjevanje napotnice najdete v izjavo o oceni tveganja.
   Napotnica za predhodni pregled: obrazec 8,204
   Napotnica za obdobni pregled: obrazec 8,205
3. Delavec pri izbranem osebnem zdravniku naroči, da zdravstveni karton pošljejo pooblaščenemu izvajalcu medicine dela, kjer je naročen.
4. Delavec se udeleži pregleda in opravi vse preiskave, ki so potrebne na podlagi ocene tveganja. Zdravnik lahko glede na delavčevo zdravstveno stanje ali izvide opravljenih preiskav določi, da se opravijo dodatne preiskave ali da mora delavec prinesti dodatno zdravstveno dokumentacijo.
5. Zdravnik na podlagi pregleda odloči ali je sodelavec sposoben za delo na določenem mestu. Včasih zaradi zdravstvenega stanja delavca omogoči delo z omejitvami.   
6. Zdravnik podjetju izda zdravniški spričevalo.
7. Delavcu se izda izvid, ki ga odnese osebnemu zdravniku.

Zdravnik izda spričevalo, ko so vse preiskave izvedene in ima možnost vpogleda v zdravstveni karton. Pri določenih delavcih, so potrebne dodatne specialistične za katere zdravnik obvesti delavca.

Vračanje delavcev na delo po poškodbah in dolgotrajnih bolniških odsotnostih in ob sumu na spremembo delavčevega zdravstvenega stanja, ki vpliva na delozmožnost

Po dolgotrajnih bolniških odsotnostih zaradi bolezni in poškodbe, v primerih, ko se delavec več kot trikrat v letu poškoduje pri opravljanju dela, ga je delodajalec je delodajalec dolžan poslati zaposlenega na kontrolni pregled, pri katerem se ugotavlja delozmožnost za posamezno delovno mesto.

Hkrati pa ima delodajalec možnost odrediti izreden zdravniški pregled tudi delavcu, ki je v obdobju enega leta v bolniškem staležu več kot petkrat in prav tako v primeru, ko obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca.

Vračanje delavca po poškodbi ali bolezni, ki ima zdravstvene ovire, mora delodajalec najti prilagoditve ali ustreznejše delovno mesto. Za napotke se lahko obrnete na pogodbenega zdravnika medicine dela.

Sodelovanje pri invalidskih upokojitvah

Če delavec ni več zmožen opravljati dela, lahko sproži postopek pri invalidski komisiji. Zdravnik medicine dela mora izpolniti DD-1 obrazec, ki je del dokumentacije.

medicina dela in promocija zdravja v podjetju

Delodajalec mora na podlagi Zakona o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD-1) načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

Po navedbah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu se vsak vložen evro v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne z 2,4 do 4,8 evri (vir: NIJZ).
Učinki programa promocije zdravja v posamezni organizaciji se odražajo na zmanjšanem odstotku bolniških odsotnosti zaradi bolezni in poškodb ter višji produktivnosti zaposlenih, saj je stres, ki ga doživljajo ob boleznih in poškodbah pomemben zaviralec storilnosti.

Program promocije zdravja izvajamo tudi v MESTU ZDRAVJA. Ker si niti dve podjetji nista enaki, aktivnosti promocije zdravja načrtujemo skupaj s podjetjem. V prispevku Promocija zdravja na delovnem mestu se lahko seznanite kako poteka načrtovanje in kateri koraki so potrebni za učinkovit projekt.